-
Millner Amphitheatre
-
Table Mountain
-
Rockland
-
Christoph Hainz (Italija)
-
Xandi Kreuzeder (Nemčija)
-
Silvo Karo (zaposlen v Slovenski vojski)
Čas: od 20. 04. do 06. 05. 2004
Naš glavni cilj je bil Milner Amphitheater in
prvenstvena smer v osrednjem delu te stene. Stena je zelo malo poznana v svetu,
to pa zaradi tega ker leži na privatnem zemljišču in je potrebno pridobiti
lastnikovo dovoljenje za plezanje. Do sedaj so tu plezali samo lokalni plezalci,
ki so nam tokrat omogočili, da smo lahko prišli v to področje. V desnem, ne
preveč previsnem delu stene že potekata dve smeri do vrha, v spodnjem delu
stene pa je tudi veliko smeri od enega do dveh raztežajev. Najin cilje je bil
speljati novo smer v osrednjem najbolj previsnem delu. Ob prihodu sva zelo hitro
našla lepo linijo, katero je nakazoval sistem razčlemb. Želja je bila in temu
primerno sva tudi vzela s seboj opremo, da kar se da čim več
preplezava na klasičen način, tu pa tam pa zavrtava svedrovec. Po prvem
raztežaju sva spoznala, da bo takega plezanja višje vse manj, saj so se
nakazane razčlembe izkazale kot popolnoma zaprte razčlembe. V drugem raztežaju
sva porabila vso električno zalogo (izpraznila sva šest baterij) in uničila
dva svedra, skala je bila izredno trda. Vrnili smo se v dolino po nove zaloge »elektrike«
in nabavo novih bolj kvalitetnih svedrov. Drugi obisk v steni naju pripelje že
v precej previsen del. Ko sva trejič v steni le s težavo tu pa tam uporabiva
kako naravno varovalo, le »hudičev krempelj« in vrtalka. Najine zaloge
svedrovcev so pošle, a na srečo najdeva še nekaj stare zaloge od lokalcev. Po
150m spoznava, da sva izčrpala vse zaloge opreme in najino smer končava. Smer
»Monky way« sva ocenila 7a/A2. Pri PP gre za kar zahtevno plezanje z daljšimi
»run out-i«, tisto A2 bi pa po najinih ocenah segalo do 8b ali več, skratka,
če se bo ta smer kdaj nadaljevala, bo šlo za zelo »hudo« smer, da jo bo pa
kdo preplezal PP bo moral pa bit tudi hudo dobr.
Sam ambient pod steno je čudovit, spodaj je voda,
ki v slapu pada čez steno, šotorov se ne potrebuje saj je stena več kot
dovolj previsna. V času našega obiska je bilo več base jumpov preko stene,
tako, da je pod steno BC za plezalce in jumperje. Tudi sama okolica ponuja
velike možnosti tovrstnega plezanja, po večini so še nedotaknjene gore nekje
med 1000m in 2000m n.v.
Dostop:
Iz Cape Towna po cesti proti SV do Hex River
Mountains (cca 2 uri in pol vožnje). Na posestvu vinogradnika se vstopi v
dolino in se v območju struge (tipo džungla) kake 4 ure prebijaš pod vznožje
stene.
Naši nadaljni ciji so bili potem povezani bolj s
športnim plezanjem.
Takoj nad Cape Townom je gora Table Mountain, kjer
so lokalni plezalci zadržali klasičen način plezanja, tu se pleza samo na
zatiče in friende. S Christophom sva tu opravila več vzponov do 7a, smeri so
dolge do 4R. Zelo izpostavljeno in resno plezanje!
Obiskali smo tudi Rockland, ki je iz CT oddaljen
malo več kot dve uri vožnje ob zahodni obali proti severu. Res čudovito področje,
ki je predvsem raj za bolder plezalce, nekateri najboljši tu preživijo tudi po
več mesecev na leto. Midva sva plezala smeri do enega raztežaja in uspela v več
lažjih smereh NP, od težjih pa jaz 7b+ v drugem poizkusu, Christoph pa 7c.
Silvo Karo AO Domžale, zaposlen v športni šoli
MORS
Plezanje v JAR pokrili: PZS KA, PD/AO Domžale, Občina
Domžale