Tabor AO Domžale v Dolomitih julija 2008

Tabor AO Domžale sredi julija v Cortini si je izboril posebno vlogo (poleg prvomajskega v Paklenici) in mislim, da smo ga prav vsi željno pričakovali in se ga veselili. Udeležba je bila vsako leto velika, vzponi so se veselo nabirali, družabni večeri pa so tako zgodba zase.

Letošnje poletje je pač tako kot je, polno vremenskih obratov, pa nič stabilnega lepega vremena brez neviht, ki bi si ga vsi želeli, zato tudi tabor ni bil čisto tak kot smo načrtovali in se ga veselili.

Najbolj pogumna Mojca in Aleš sta sicer odrinila na pot že teden pred napovedanim taborom

8.7 se odpravila v Sello. Prišla sta po fronti, zato je bilo v njuni prvi smeri – Kasnapoff, V-, 300m zelo, zelo mrzlo.. Naslednji dan sta želela zlesti Vinatzerja v tretjem stolpu, a so bile pred njima že 4 naveze. Brez rezervnega plana sta nato zlezla edino smer, ki je bila še frej (in v okviru zmogljivosti), Fiechtel, V-, 150m. Zaradi mraza, sta tretji dan plezala na jugu, smer Rossi – Tomasi, IV+, 250mv Piz Ciavazes.

Za soboto je bilo napovedano slabo vreme, a sta v relativno lepem vremenu splezala znamenitega in spoliranega Trenkerja, V, 180m. Obljubljen dež je prišel šele okoli 19.00, ko sta se že odpravljala proti Cortini D'Ampezzo.

V soboto naj bi se tabor uradno začel, pa so bili v »našem« kampu le 4 odločni plezalci: Aleš in Mojca ter Sandra in Dule.Skupaj so pod šotorskim platnom vedrili celo nedeljo in večino ponedeljka, ko je popoldne dež ponehal in smo se počasi prikazali še ostali udeleženci tabora: Hrustki, Cerarji, Pečjaki pa še dva pridružena Kranjčana (Miha in Nejc).

Naslednja dva dneva smo uživali v odlični dolomitski skali in v sončnem vremenu.

Kranjski odsek se je izkazal tudi v izredni nočni vzdržljivosti ter polnim košem smeha kar tako, da smo se potem še vsi smejali.

Splezali smo:

Julija in Nejc: Alvera V+/IV-V,360m
Jasna in Maja::Alpini III-IV, 340m
Andrej in Miha:En coulisse, 340m
Andrej in Miha: Camino sud ovest z varianto V,230m
Bogdana in Lado: Alpini III-IV, 340m

Aleš, Mojca,Tanja: Irene V,210m

Sandra in Dule: En coulisse,
2.dan
Andrej, Miha, Jasna: Alvera V+/IV-V, 360m
Julija, Maja in Nejc: Punta alpini-spigolo sud V/IV, 240m
Nejc, Miha , Andrej potegnili Trilčijevo varianto v Camino Sud-Ovest (Čevljarska smer). So hoteli novo smer, pa so v zg.zajedi kline našli...
Bogdana in Lado:Ada V A0/IV, 410m

Mojca in Aleš: Comicijev raz v Malem Falzaregu (V, 210m),

Tanja in Johny:Paolo Amadeo

Sandra in Dule: Via dei proietilli Picolo Lagazuoi

3.dan

Aleš in Mojca: Mali Falzarego, smer Ghedina Direkte, V, 230m.

Tanja in Johny Sud Kante (K.Fazarego)

V petek sta ostala Mojca in Aleš sama v taboru, vedrila pod tendo in gledala tekmovanje v preskakovanju ovir. V soboto sta se odpravila v Tofano, Dritte kante, V, 650m, a sta kljub lepemu vremenu nad Cortino plezala cel dan v megli. Vidljivost se je na trenutke celo povečala na 50m. Smer je verjetno lepa, če jo plezaš v suhem, v Mojčinem spominu pa so ostali le mastni, mokri grifi. Tudi za nedeljo se ni obetalo nič dobrega, zato sta jo mahnila v preverjene 5 Torri – Torre Grande, Diretta Dimai, VI+, 150m.

Čas je bil za premike. Drugi del njunega dopusta je bil namenjen raziskovanju ostalih delov Dolomitov, dostopi, možnosti plezanja in podobne zadeve. Odpeljala sta se preko Agorda pod Civetto. Opravila sva dostop do Reffugio Vazoler, plezala pa v Torre Venezia, Andrich – Fae, VI-, 320m. Ogledala sta si tudi dostop in sestop s Torre Trieste in še nekaj ostalih stolpov v okolici. Prestavila sta se na vzhodni del pogorja Civetta, na Passo Duran, kjer sta se dobila s Kališnikoma in naslednji dan so plezali v Moiazzi, smer Decima, V+, 400m. Prava lepotica! Še isti dan so se prestavili v pogorje Pale di San Martin. Po dve urnem dostopu so bili ob desetih zvečer na Reffugiu Madonna. Zjutraj so vstopili v znameniti Raz tančic, V+, 400m. V zgornji polovici smeri je na sosednjem hribu začelo bliskati in grmeti. Mojca in Alešem sva izstopila ravno ob prvih kapljah dežja (ob 12.00). Rok in Meta pa sta obtičala pod zadnjim detajlom, 2 raztežaja pod vrhom. Rok se je pogumno prefajtal čez, Meta pa je zaradi pomanjkanja moči in premrzlih rok uporabila svoje znanje prusikarjenja. Mojca in Aleš sta medtem na grebenu pridobivala izkušnje z Elijevim ognjem. Rok in Meta nista imela pojma, kje je sestop in zato sta ju čakala na vrhu. Po adrenalinskem in zaskrbljenem čakanju so se končno vsi štirje premočeni in premraženi sestali na vrhu in po uri in pol sestopanja z mnogimi abzajli prišli nazaj v kočo.

Zaradi slabe napovedi v prihodnje in zaradi mokre opreme sta se odločila, da Dolomite predčasno zapustita.

Aleš v kaminu Fiechtel, V-, 150m (1 Sella Turm)

Aleš in Tanja na drugem štantu Irene V, 210m (Lastoi di Formin)

Dolomiti so strmi, predzadnji raztežaj Irene

Dobrodošli v Dolomitih

Megla v Dritte Kante, V, 650m (Tofana)

Udobna polica, kjer sva čakala na vrsto. Predzadnji raztežaj Dritte Kante

Izpostavljena prečka Diretta Dimai, VI+, Torre Grande

Življenje je lepo, sploh če plezaš

Rok na vrhu prvega detajla v Razu Tančic, V, 400m (Cima de la Madonna)

Še nekaj slik

Tako! Za nami je še en poletni plezalni tabor, ki je minil malo drugače kot smo načrtovali, vseeno pa smo ohranili tradicijo. Pa nasvidenje naslednje poletje !