Med 15. in 24. julijem smo člani Alpinističnega
odseka Domžale plezali v hribih nad Cortino d'Ampezzo. Tabor je bil namenjen
predvsem mlajšim pripravnikom, a ne v smislu, da jih alpinisti vodijo naokoli,
temveč da sami poiščejo smer in se v steni tudi pravilno orientirajo. Namen
tabora je bil dosežen. Vsi pripravniki so samostojno opravili nekaj vzponov,
"ta stari" so jim svetovali stene in smeri ter dajali koristne napotke
pred samim vzponom. Temu primerno je zvečer pred vzponi naraščal adrenalin in
dvomi ali so izbrali pravo smer, bo vreme zdržalo do popoldneva, kdaj je
najbolje odriniti iz kampa, da ne bodo prepozni oziroma da se ne bodo predolgo
tresli in da ne bodo prsti predolgo odreveneli v jutranjem mrazu.
Tabora se je udeležilo 12 članov, preplezanih je
bilo 22 različnih smeri in opravljeno 72 vzponov. Vreme nam je bilo na sploh
zelo naklonjeno. Razen Uroša Pavliča in Janeza Cerarja, ki sta bila zadnji dan
(sobota 23.7.) malo namočena, a sta preplezala tudi najtežjo smer tabora
Direttissime Scoiattoli (6c+) v Cinque Torri, smo vsi vedno izplezali suhi in
zadovoljni.
Drugače smo plezali predvsem nad Passo Falzarego in
Passo Giau, kjer stene sedaj že kar dobro poznamo. Med najboljše vzpone štejemo
uspešno in dokaj hitro preplezano smer Ada (V) v Col de Bois. S to pogosto
plezano dolomitsko klasiko so se samostojno in odgovorno spopadli štirje mlajši
oziroma starejši pripravniki, Valerija Jesenovec, Katja Slanc, Uroš Pavlič in
Rok Roškar. Seveda jih je - brez njihove vednosti - budno nadziralo načelnikovo
oko. Jasna in Andrej Pečjak sta skupaj s pridruženima članoma tabora Nejcem
Šterom in Miho Trilerjem (oba AO Kranj) preplezala Via Dibona (V+) v Torre
Grande Falzarego. Aleš in Mojca Janžekovič sta preplezala klasiko Primo
spigolo (V+) v Toffani di Roses in zelo lepo moderno smer Paolo Amadeo (V+) v
Torre Marcella v gorski verigi Lastoni di Formin. Janez Cerar - Johny je poleg
Direttissime Scoiattoli splezal še Portelo (VI+) v Piccolo Lagazuoi.
Opazili smo, da so v Dolomitih smeri narejene
predvsem zato da se plezajo, kar pomeni da so varovališča urejena in smeri so
dobro opremljene. Pripravniki so se tudi naučili rokovati s peščenimi urami -
mostički, metulji in zatiči, brez katerih v Dolomitih ne gre.
Aleš v prvem raztežaju Primo Spigolo, Tofana di
Rosses
Priprave na jutri...
...ampak sorry, res je nisem mogel dobit ven. Kupim
novo, obljubim....
Brez hrane ne gre
...po moje pa gre tmle mal dol, pa levo, mim une
lise...
Dule na detalju.
Naj slika govori.
Rest is the best ali Maša na sprehodu.
In kako naj plezam, če mi skuz v oči sije?
Ta najmanjša in ta narbl glavna udeleženka tabora.
Ej, a ni prve svetske že konc? Kva pa dela pol še
tale vojak tle?
Johny, a kej navija? Ma ne, sej so šalce
Ne nam pripravnikom govort kako in kje je treba jit...
Toffana