SNEŽNI PLAZ MED SPUSTOM SMUČARJEV-ČLANOV AO DOMŽALE

(KOFCE GORA, 5. 3. 2005)

 Izhodišče:

LAVINSKI BILTEN ZA 4.3. 2005:

»Po podatkih Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje je  v noči na petek snežilo. Zapadlo je od 10 do 35 centimetrov snega, največ v Julijskih Alpah. Močnejšega vetra ob sneženju ni bilo. Novi sneg se je dobro sprijel s podlago, le na vetru izpostavljenih legah, kjer je bil stari sneg spihan do trde in poledenele podlage, se s podlago ni sprijel. V Julijskih Alpah je na 1000 metrih od 70 do 90 centimetrov snega, nad 1500 metrov pa od 160 do 200 centimetrov. V Karavankah in Savinjskih Alpah ter na Pohorju je na 1500 metrih do 110 centimetrov snega. Novi sneg je suh in mehak. Na vetru izpostavljenih legah je novega snega manj, spodaj pa je poledenela podlaga. Višina snežne odeje je precej neizenačena, zlasti v visokogorju je precej zametov. Nevarnost snežnih plazov je v Julijcih in v zahodnih Karavankah 3. stopnje, drugod pa 2. stopnje po petstopenjski lestvici. Predvsem so nevarna strmejša pobočja ter mesta z napihanim snegom. Plaz lahko sproži planinec ali turni smučar ob obremenitvi snežne odeje. Do ponedeljka bo v gorah večinoma suho vreme, čeprav bo občasno še rahlo snežilo, pa bo količina zapadlega snega zanemarljiva. Mrzlo bo, zato se bo sneg le počasi sesedal. V soboto bo prehodno zapihal severovzhodnik, ki bo novi sneg prenašal v zamete. Nevarnost snežnih plazov bo ostala do ponedeljka nespremenjena.«  

Tudi v Zah. Karavankah je bila torej trojka po 5-stop. EU‑lestvici, kar pomeni naslednje:

- Znatna (vse podčrtal M.P.) nevarnost.

- Na številnih dovolj strmih pobočjih je le slabo do zmerno stabilna.

- Že pri manjši dodatni obremenitvi na pobočjih, ki so v lav. biltenu posebej izpostavljena. V nekaterih razmerah je možno krajevno tudi spontano proženje srednje velikih in posamično tudi velikih snežnih plazov.

- Potrebne so nekatere dodatne izkušnje in znanja pri presoji pred snežnimi plazovi varnih območij, ki so že delno omejena. Upoštevajte tudi nevarnost snežnih plazov na potencialno ogroženih območjih.

ANALIZA DOGODKA IN OKOLIŠČIN:

- Ocenjujem, da ste imeli opravka s stalnim in pogostim sn. plazom, večinoma nesprijetega snega - nekaj malega je bilo tudi klož - v glavnem pa nesprijeti sneg: ta je »kriv« tudi za njegovo sorazmerno veliko hitrost, ki vas je še posebej presenetila; splazil se je le sneg zadnjega sneženja;

- Velikost plazu: ZGORAJ širna: 30-50 m, dolžina 100 m, NAJOŽJI DEL širina 12-15 m, dolžina 20 m, SPODAJ (do gozda) širina iz začetnih 15 na 100-150 m, dolžina 250-300 m;

- Dodatna obremenitev ste bili smučarji, morda je urezal zadnji bordar smučino nekoliko izven predhodnih in se zato snežna odeja ni več mogla obdržati na strmini;

- Pri vas je bilo po posnetkih sodeč med 20 in 30 cm novega snega; če je iz čet/pet, ko je padal pihal JZ veter, potem je lahko nastala klož-trda(?); na njihovo prisotnost kaže dejstvo, da je bilo na strmini »težko« smučati, na začetku, torej z vrha pa ne (ker veter tam ne »nabija« sneg na podlago pod tako ostrim kotom; videti je bilo, da je tam napihan, rahel sneg, optimalen za smučanje!);

- Manj verjetno je, da je bilo tam zgoraj več novega snega (posledice bi bile v tem primeru mnogo hujše-delno do popolno zasutje, mehanske poškodbe,...), saj je začel veter iz pet/sob pihati iz  SV (to dokazuje majhna opast na robu strmine, vidna na prvem filmčku) in je bilo to pobočje na odvetrni strani;

- Najverjetneje pa je glavni krivec (poleg zunanje motnje-obremenitve zaradi smučanja)  poledenela podlaga, pri kateri ne potrebuješ prav veliko novega snega in izdatne dodatne obremenitve, da gre vse skupaj navzdol; možnost za nastanek globinskega sreža na ledeni podlagi je manj verjetna, saj je ležal nov sneg šele malo več kot en dan, v tem času pa vreme še ni bilo povsem jasno in »mirno« ter zelo mrzlo; 

- Valerija je imela to smolo, da je bila ravno na območju, kjer se je plaz spet razširil (po zoženem prehodu) in pridobil na moči in hitrosti. Olajševalna okoliščina je bila, da na takih zožitvah ponavadi zastane del plazovine;

- Kljub dejstvu, da se je plaz že sprožil (nov bi si lahko le v izjemnih okoliščinah, npr. če bi »šel dol« ves nesplazeli ostanek zg. pahljače), se po dogodku niste ustavili na pravem mestu; nizko rastje v sp. delu pobočja, oblika površja (korito) in zajeda v gozd omogočajo/kažejo na to, da so tod plazovi zelo pogosti in lahko tudi obsežni;

- Odveč ni tudi opomba, pa čeprav morda malce nenavadna - če bi stal snemalec med snemanjem na varnem mestu in vse skupaj posnel, bi lahko to ob hujših posledicah zelo pomagalo pri iskanju zasutih.       

Kako naj bi potekal spust z vrha:

a) po kakšni manj strmi varianti oz. pobočju z drugo orientacijo (če je možno!);

b) v neposredni bližini že presmučanega  (ni zanimivo z vidika dobre smuke/adrenalina in tudi stare/predhodne, skoraj še »tople« smučine še zdaleč niso garant za varnost (to se je pokazalo tudi v vašem primeru);

c) po isti smeri, a drugače:

            - najprej se vsi ustavite na robu strmine (paziti na opast) in pogledate, katera različica vstopa   na strmino je najmanj strma oz. sumljiva (kloža, napihan sneg, ledena podlaga; če je možno izvesti kratek test sn. odeje, vsaj s palico ali celo lopato na primerljivem, a še varnem mestu!)             in kje bi se lahko sprožil plaz;

            - zgornja strmina je videti (z mesta snemanja od sp.) kot nekakšna pahljača, torej lahko             privzamemo, da je bila bolj ali manj vseskozi do zožitve prisotna nevarnost sprožitve sn.             plazu,možnost popolnega umika iz plazu je torej šele pod zožitvijo!!!;

            - preden odsmuča prvi, naredi vse, da je njegova specifična površina čim manjša in da bo             lahko ob morebitnem zajetju odvrgel s sebe čim več stvari; nato odsmuča (naenkrat ali s             kratkim vmesnim postankom) naprej do zoožitve in se ustavi desno pod njo (levo, če gledaš   od sp.!) oz. pod skalnim robom (kjer štrli ruševje), pri čemer ga ostali opazujete oz. širše     vplivno območje njegove smučine (še bolje z več med seboj odmaknjenih stojišč na tem ali         celo sosednjem robu-če je to možno);

            - nato mu posamič sledijo še drugi, pri čemer postane »prvosmučajoči« pomemben             opazovalec, saj ima od spodaj precej boljši pregled nad dogajanjem; ko ste vsi pri njem oz.             pod »skalo/rušjem« ponovite »vajo«;

            - ker je tudi  sp. del pobočja kot nekakšna pahljača (obrnjena ravno narobe kot zgornja), kjer            je verjetnost za sprožitev manjša, lahko pa ga prinese od zg., se po prevoženih zavojih             umaknemo na rob domnevnega plazu (pahljače) in spremljamo ostale.

 SKRATKA SMUČAJTE TAKO, DA JE POSAMEZNIK, KI GA OSTALI SPREMLJATE (NAJPREJ Z VRHA, POTEM PA Z ZG. IN SP. STRANI) ČIM MANJ ČASA NA DOMNEVNO PLAZOVITEM OBMOČJU IN IMA MOŽNOST HITREGA UMIKA OZ. JE VSAJ IZTEK PLAZNICE ODPRT.  

Ljubljana, 13.4. 2005                                                                             Miha PAVŠEK