V petnajstčlanski slovenski ekipi sva se znašla tudi midva z Barbaro. Preostali del pa je bil sestavljen iz dela SMAR-ovcev, nekaterih mladih alpi perspektivcev ter iz dela strokovne službe PZS (midva sva spadala v slednji del.

Kadar se nisva potikala po delavnicah, sva se po okoliških stenah. In to z veliko začetnico - ne zaradi višine, pač pa zaradi kakovosti skale. Če mislite, da je v Paklenici dobra skala, potem morate nujno v tatrski granit - sprememba mišljenja zagotovljena. Poči, poličkice, strehe, koti, plate ... vse kar paše h granitu. Tudi odlične možnosti za sprotno nameščanje varoval - jebe in frendi so skoraj sami leteli v razpokice. Edina zadeva, ki nekoliko kvari to idilo so kratke smeri. Vseeno sledi zaključek: plezarija za dol past (ne z oprimka)!

Splezala sva naslednje:

• J rebro, III, 140 m


• Štaflovska, V-, 140 m


• Komarnicki, III, 120 m


• Plškova, VI-, 150 m


• Via AliNina, VI+, 75 m


• pa še par bolderjev za "rest day"

Nekaj slikic za skomine: https://goo.gl/photos/KKmfVLy2HkM5oSqe8

Še bo treba it ... ni preveč daleč in pivo ni predrago. Vse ostalo pa samo v superlativih!

lp