IWC 2002

Kirov, ponavadi zadnja postaja v težavnostnem lednem plezanju. Tu smo slovenski plezalci ponavadi izboljšali svoje pozicije v skupnem seštevku ter dosegali najboljše rezultate. Vendar je letos Kirov prva in ne zadnja postaja lednega cirkusa. In kadar se zadeve pričnejo dogajati tam, kjer so se ponavadi končale, gre prav zlahka vse narobe in tako je tudi šlo.

Direktno iz novoletne zabave v avto na Dunaj, z avionom do Moskve ter z vlakom do Kirova. Sliši se hitro, vendar s kratko novoletno zabavo vred, avtobusi, čakanjem na letališčih in železniških postajah potrebuješ za tak podvig cca 40h. Večji del teh ur potovanja pripada 1. januarju, ki je že po naravi zaspan ter prežet z glavoboli in slabostjo.

Dan počitka pride prav, povečini ga preživimo ga kar v hotelu, vsaj do večera, ko nas čaka žrebanje štartnih številk in večerja z zabavnim programom. Kljub vsem izkušnjam, ki sva si jih z Aljažem v Rusiji nabrala v preteklih treh letih, se vsedeva v prve vrste, tako da mora Aljaž med večerjo kar nekajkrat na odru demonstrirati svoje znanje v družabnih plesih – na srečo tip pleza mnogo bolje kot pleše.

Dan 1: Prvi in zame edini tekmovalni dan se je začel mnogo prehitro. Zmeda s štartnimi številkami in namesto sedmi sem štartal tretji. In kakor hitro sem začel sem tudi končal. Že po nekaj metrih sem letel z glavo navzdol in se varno ustavil pol metra nad tlemi in vpil pič…. Aljažu in drugim je šlo mnogo bolje. Malo manj sreče so imeli še nekateri favoriti Bytchov, Krivosheitsev in drugi. In smo se tolažili, predvsem z vodko… Ženski del začne s plezanjem ob 4h popoldan in takrat je v Kirovu že noč in mraz; ja malo pod -30°C. In ker se v polfinale uvrstijo skoraj vse, zadeva ni preveč zanimiva, pa še smer je pretežka, tako da nobeni ne uspe priplezat na vrh, večina pa jih obupa že po prvih gibih. 

Polfinalni dan: Aljaž raztura kot že dolgo ne. Tri strehe dolge tudi do 4 m poročka za šalo in konča kot prvi, sledi mu še Harald Berger, drugi obupajo nekje vmes. Nekaterim zmanjka časa-bo treba manj počivat, drugi sekajo čez črte-bo treba bit malce bolj skoncentriran, tretje navije do smrti- najbrž niso naredili domače naloge. Vendar kot ponavadi v finale pridejo le tisti, ki si to zaslužijo. Kar se žensk tiče, je zopet zelo temno in mrzlo. V finale se uvrstijo skoraj vse favoritinje z izjemo kanadskega in ameriškega kontingenta. Sicer močni Sue Nott in Abigail Watkins sekata mimo črte že v prvem metru. In nas je vedno več ,ki se tolažimo – z vodko seveda.

Finale: Za spremembo je malo topleje, samo -25°C. Najboljših osem moških in žensk se pripravlja na zadnji spopad. Ostali vegetiramo malo zunaj in v izolacijski coni in v rdeči hiši in v restavraciji in na sprehodih in kakor kdo ve in zna preganjat dolgčas. Končno se okoli 1h začne. Kot ponavadi so Rusi inovativni in tudi letos so za vsakega finalista pripravili po dva ledena valja, ki so ju za vsakega posebej z dvigalom obesili v prvo streho. In potem so ju fantje jahali… Po rodeu sta fante čakali še dve svinjsko težki strehi, ki sta plezalce lepo distribuirali na končne pozicije. Aljaž sicer suvereno starta, vendar konča mnogo prezgodaj. Že v prvem delu rodea ga konj neusmiljeno odvrže. Ja, stvari se pač ne odvijajo vedno po naših željah in fizičnih sposobnostih in tega se na srečo zaveda tudi Aljaž, ki se je kljub prehitremu pristanku samo nasmehnil. Bo pač drugič bolje.

Ali so ženske štartale pred ali za moškimi niti ni pomembno. To da so jim postavljalci zopet pripravili pretežko smer pa nas je že kar motilo, saj smo bili gledalci namesto elegantnega gibanja, ki so ga sposobne ženske ,zopet prisiljeni gledati padce že na samem začetku. Zglednega plezanja so bila sposobna le najmočnejša dekleta, še posebej končna zmagovalka Ksenia Sdobnikova.

Finale po finalu: Nora zabava na 12h trajajoči nočni vožnji z vlakom iz Kirova do Moskve pa je tako ali tako preveč tudi za najmočnejše.

Kot smo lahko ugotovili nas letos čakajo predvsem previsi, strehe in mnogo ročkanja. Mnogi smo tem zahtevam prilagodili dereze in cepine, le nekateri pa so na to uspešno pripravili svoje bicepse…

Klemen Premrl