Koetschach –Mauthen 15. in 16. januar 2005 (Koroško in Tirolsko prvenstvo)

By Jasna Pečjak

Ni še minil teden, pa smo se spet vozili proti Ziljski dolini…tokrat precej manj množično kot prejšnji vikend, pravzaprav sva bila v avtu samo midva, ker je imel Primož še obveznosti, Grmovška pa sta bila že na poti proti Patagoniji. Pod stolpom v Mauthnu je bila v petek ob dvanajstih precej samotno, samo Helmut Albaner naju je pričakal, po kuhanem vinu pa smo se kar takoj lotili dela. Smeri je bilo treba pripraviti kar najbolj skrbno, organizatorji so namreč pričakovali  našega  izkušenega starega znanca Evgenija Krivošejceva, pa seveda mlade nadobudne tekmovalce iz okolice….

V soboto opoldne so bile  smeri pripravljene in nestrpno smo pričakovali prve tekmovalce. Žal je bila tokrat udeležba precej skromnejša kot teden prej, zato pa konkurenca nič manj ostra. Led je bil tokrat še bolj krhek in nepredvidljiv, saj se je močno ohladilo, borba za uvrstitev med polfinaliste pa vroča.

V soboto zvečer smo imeli spet kaj slavit, Primož in Andrej v polfinalu, Jasna pa zaradi tradicionalno slabe udeležbe deklet na lednih tekmah kar v finalu. Nedelja se je za Jasno začela delovno že dopolne, ko je bilo treba pripraviti moško polfinalno smer, oba polfinalista pa sta še uživala na soncu v Koetschachu. Polfinala smer je že kar na začetku pokvarila veselje nekaterim tekmovalcem, med drugimi tudi Andreju, krhek led pa je odstrelil tudi Romana Tschurtschenthalerja in to dobesedno s štartne pozicije, kasneje  pa se je sodniška komisija odločila, da mu dovoli ponoven štart. Andrej je bil tako prost in je lahko pomagal Helmutu pri postavitvi finalne smeri. Malo smo  sumili, da je Helmut nalašč pripravil smer, ki Andreju ni ležala, da bi imel pomočnika. Primož je plezal zanesljivo, vendar sta ga dva umetna oprimka izstrelila iz smeri….k sreči je bila dosežena višina dovolj za finale.

V finale so se uvrstili Roman in Evgenij, Gerd  (ki smo ga spoznali na tekmi na Češnjici) in lokalni junak Otmar Baier, Primož in še trije perspektivni plezalci iz bližnje okolice.

Finale sva z Andrejem spremljala kot sodnika.Prvi je nastopil Primož. Plezal je s tako lahkoto in eleganco, da se je precej težka smer nenadoma zazdela lahka. Pri izpenjanju je še mahal publiki, ki ga je navdušeno vzpodbujala in suvereno splezal do vrha stolpa.Naslednji je bil Roman, ki je brez težav splezal skoraj do konca prečke, kjer pa se mu je nepričakovano izpulil cepin. Gerd ni razočaral, malo manj elegantno, vendar zanesljivo in zelo hitro je opravil s smerjo. Zdaj smo vsi čakali na Evgenija,; po stari navadi je plezal hitro, nervozno in čisto blizu razvpitih rdečih črt, da sva imela oba z Andrejem oči kar na pecljih, da ne bi spregledala kakšnega prestopa….in seveda vrh z najboljšim časom! Mladim plezalcem je zmanjkalo moči in izkušenj za prestop iz ledu v bingljajoči sodček ter potem v dolgo previsno  prečko, ki je sesula tudi starega mačka lednih tekmovanj v Avstriji Otmarja Baierja.

Spet smo imeli razlog za slavje in zadovoljstvo:Primož na 3. mestu!

Medtem, ko so pripravljali razglasitev, pa je postala spet aktualna  tista »kišta piva«, ki jo dobi tisti, ki pripleza na vrh stolpa v manj kot 30 sekundah….Primož je imel v avtu slavne ruske »FIFE«,Evgenij je bil takoj za stvar, pridružilo  pa se jima je še nekaj navdušenih plezalcev.

Primož je že kar pri ogrevanju dosegel čas 40 sekund! Vsi plezalci so bili hitri, Evgenij in Primož  pa sta bila daleč najhitrejša. Evgenij je postavil nov rekord  stolpa 31,58 sekunde, Primož pa osebni rekord 34 sekund. Pivo torej še čaka.

Po razglasitvi rezultatov in povabilu na tekmo v Mojstrani, smo se razšli; utrujeni, prezebli in zadovoljni s tekmo na Koroškem.

Rezultati moški:

1.Evgenij Krivošejcev (Kayland, Cassin)

2.Gerd Doenhuber (Ice and Rock Gear)

3. Primož Hostnik (AO Tržič, Maya Maya)

Rezultati ženske:

1.Franziska Doenhuber (Ice and Rock Gear)

2. Olivia