Ocena: VI-/IV-V 130m, 2 uri. Smer je klasična, opremljena z devetimi v domači kovaški delavnici narejenimi klini. Prva plezala Andrej in Jasna Pečjak 15.10.2001. 1P Anže Čokl s soplezalcem 24.10.2001
Dostop: (kot za vse smeri zakoncev Relja v j.steni Staničevega vrha) po poti v Repov kot, ko se pot približa tolmunom še 50m skozi gozdiček in desno po stezici preko potoka. Po grapi na preval desno od Staničevega vrha, od tam 20m nižje skozi rušje (izsekano) ter po stezici pod južno steno. Kakih 10 minut po shojeni stezi dokler ne pridemo do velike votline na desni in rova skozi Staničev vrh (Velika kovačnica) na levi. Vstop je nekaj metrov levo od votline. Kogar zanima več o Staničevem vrhu, naj si prebere opis Franceta Malešiča.
Opis: na vstopu v smer je zabit srednje velik klasičen kuhinjski nož. Na njem si lahko ustrezno skrajšate vrv ali pa narežete malico. Od noža naravnost navzgor preko previsa (V+ : pod najtežjo točko je zabit v klin spremenjen mehanikarski ključ 17) in nad previsom po polički kakih 5 m v levo(III). Potem naravnost navzgor po lažjem svetu(II) do navpične plošče(V-) (kk), čeznjo in po poči proti levi(IV) (k). Ko nad sabo opazimo široko rušnato gredo , ki seka steno od desne proti levi (najenostavnejši pristop z juga na vrh), se vzpnemo nanjo, naredimo nekaj metrov po njej(I) proti levi in na primerno debelem ruševju uredimo varovališče (do tod 50m - priporočam vmesno varovališče na polički pod navpično ploščo-kk). Od tod desno na polico(gurtna), ki se po kakih 10m izgubi v steno (k) in še malo v desno po minimalcih (V), potem pa naravnost navzgor po navpični plošči (VI-) (k) do varovališča (kk)na laštici sredi stene(do tod 30m). Levo in naravnost navzgor (IV) , potem malo desno(III) in ves čas naravnost proti vrhu (k,k) po slabo razčlenjeni plošči (IV-V). Desno vidimo svedrovce smeri zakoncev Relja "košček neba", na levi pa smeri "mrzlo postaja", ki prihaja iz skrajno levega dela stene. Če smo naveličani klasičnega varovanja, lahko zadnjih 20m preplezamo tudi po eni od teh dveh smeri (možni prehodi po policah v desno ali v levo).Zadnji raztežaj je dolg 50m, varovališče pa sta uredila Viktor in Suzana Relja na samem vrhu in je skupno vsem smerem. Priporočljivo je vzeti s seboj nekaj metuljev, morda tudi kakšen klin.
Skica:
Vstop v smer:
Zadnji raztežaj:
Še
nekaj koristnih informacij o Staničevem vrhu izpod peresa Franceta Malešiča
Staničev vrh je v Zeleniških špicah, te pa so v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Iz Repovega kota desno od njega pridemo na sedlo ali še bolje preval, južno pod njim je bila nekdaj planina Zelenica, po kateri ima greben ime.
"Dve veliki votlini" - leva ni votlina, ampak rov skozi Staničev vrh, ki ima lepo ime Velika Kovačnica. Če jo utegneš pogledati, skoznjo vidiš Planjavo in pod njo Repov kot. Za desno votlino, ki je nekakšne pravokotne oblike, zadaj pa ima zanimiv preduh, zaenkrat ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti imena. Še naprej desno je še ena manjša votlina, malo navzdol je tudi manjši preduh Mala Kovačnica, kjer se tudi gamsi raje sklonijo, kot da bi hodili naokrog.
"Široki rušnati polici, ki seka steno od desne proti levi", se je včasih reklo
greda in ta je najenostavnejši pristop na vrh z juga.
Poznam še nekaj vzponov in smeri, ni pa nujno, da so vsi prvenstveni.
Junija leta 1965 je Tone Škarja prosto sestopil s škrbine za Staničevim vrhom proti Repovemu kotu.
Novembra 1978 je Vanja Matijevec prosto priplezal iz Velike Kovačnice levo navzgor po severni steni proti vrhu in omenil težave med III in IV.
Okrog leta 1985 sem z južne strani levo ob Veliki Kovačnici priplezal do gredine, ki pelje v škrbino tik pod vrhom. Potem sva to ponovila še navezana z Metodom Humarjem. Klinov nisva uporabljala
(III-IV) (verjetno je to sedanja smer "Mrzlo postaja")
Leta 1987 sem ob desni štirioglati votlini prišel za rob (I), kjer se pokaže še ena vmesna votlina, potem preduh prejšnje votline in nato večkrat omenjena rušnata greda, po kateri ni težko priti do škrbine pod vrhom. To smo potem ponovili še z dvema skupinama, v katerih so bila večinoma dekleta iz Ljubljane, obakrat je bilo megleno in ni bilo nobenega strahu. Kljub temu ta prehod ni čisto za vsakega planinca.
Ocena: IV/Ii-III 110m, 40 min. Smer je delno opremljena. Prva plezala Klemen Miklič - Benko in Andrej Pečjak 30.5.2002, verjetno pa je bila stena na območju te smeri že prej kdaj preplezana
Dostop: (kot za vse smeri zakoncev Relja v j.steni Staničevega vrha) po poti v Repov kot, ko se pot približa tolmunom še 50m skozi gozdiček in desno po stezici preko potoka. Po grapi na preval desno od Staničevega vrha, od tam 20m nižje skozi rušje (izsekano) ter po stezici pod južno steno. Po stezici do stene, vstop je 20m levo od vstopa v smer "Šepetanje".
Opis: Naravnost navzgor čez plošče (III,k), potem rahlo levo, da se izognemo ruševju in do macesna na katerem uredimo varovališče. Od macesna naravnost navzgor po razu (II-III), po 30m pa desno do pod strehe. Pod previsom je varovališče (gurtna), smer pa teče levo od strehe preko manjšega previsa (IV) ponovno na raz po katerem nadaljujemo do grebena kjer teče pot na Staničev vrh.
Previs (IV) je ključni detajl Tečajniškega raza. V bližnji prihodnosti dobi kakšen klin...
