Projekt Solarne mobilnosti
Inštitut Metron
| Sonique EV
|
Šolanja "Kako predelati avto na elektriko"
|
Druga predelana vozila
|
Zmaga na WAVE
2015 in postavitev novega rekorda
826 km !
12.10.2014 smo z Metronom 7 prevozili 736 km od Bleda do Dubrovnika v realnem
prometu
Rallye Monte Carlo des energies nouvelles 2013 : 1.mesto med električnimi
vozili in 1.mesto v porabi
17. do 19.oktobra 2014 smo organizirali 9.tehnološko konferenco!
Kako priti do električnega avta?
SMART Fortwo in SMART Roadster do letnika 2007 vam tudi predelamo na električni pogon!
Zgodovina električnih avtomobilov v Sloveniji
Za tiste, ki bi radi naša vozila videli v živo...
Srečanje električnih vozil v Logarski dolini 2009
Zakaj in kako smo se lotili električnega vozila in od kod ideja o Solarni mobilnosti?
Zakaj bi zanamcem pokurili vsa fosilna goriva, če to sploh ni potrebno? Z nekoliko spremenjenimi navadami in malo bolj spremenjeno tehnologijo lahko zadržimo večino mobilnosti in omogočimo mobilnost tudi tistim, ki je danes nimajo. Z mislimi na to se je počasi porajala naša ideja solarne mobilnosti, ki v enostavnih besedah pomeni transport z uporabo obnovljivih virov energije. Glede na to, da se že nekaj časa tako prevaža cela naša družina brez da bi dobili kakšne subvencije je očitno, da je tak način mobilnosti možen.
O električnem avtu sem sanjal že od svojih študentskih let, ko sem leta 1983 neuspešno skušal predelati trokolesno bencinsko vozilo na pogon z istosmernim motorjem za obračanje tankovske kupole in starimi svinčenimi akumulatorji. Kombinacija nedovršene tehnologije, praznega žepa in premajhnih izkušenj se drugače tudi ne bi mogla končati...Leta 2006 sem se s prijatelji lotil predelave starega Renault Espaca v električno vozilo. Avta nismo delali zato, da bi ga kasneje izdelovali oz.predelovali serijsko - cilj je bil pokazati in dokazati, da tehnologije že obstojajo in da če lahko trije hobisti sestavijo tak avto v domači garaži, bi lahko proizvajalci vozil to storili bolje in ceneje. Tehnične rešitve torej so, le volje ni...
od takrat je minilo nekaj let in naši štirje električni avtomobili so sedaj povezani s fotovoltaično elektrarno, ki letno zagotavlja čisto energijo za 40000 km in tako v praksi dokazuje, da je ideja solarne mobilnosti tudi praktično uresničljiva. Projekt je bil zaključen maja 2009 s povezavo elektrarne v omrežje in povečan leta 2013. Nadgradnja tega bi lahko bil "Project better place", ki predvideva masovno uvedbo električnih vozil in njihovo aktivno vlogo v elektroenergetskem omrežju (nočno polnjenje in oddajanje energije v omrežje podnevi, tzv tehnologija Vehicle to Grid V2G). Eno naše vozilo tako vračanje energije že zmore.
Po predelavi Renault Espaca smo ponovno usposobili in posodobili (z LiPo akumulatorji) prvi slovenski električni avto - Zoričev R5, ki je vzbujal pozornost na Ženevskem salonu leta 1993. Večji projekt leta 2009 je bila predelava športnega avtomobila Mazda RX-8 s komponentami, ki smo jih pobrali iz EEspaca in s tem avtom smo prevozili že 60000 km. V letu 2010 sem predeloval avtomobile po Svetu - spomladi BYD F0 na Kitajskem, jeseni pa Smarta v Belgiji. Projekt Smart smo začeli avgusta 2010 in v enem mesecu prototipno predelali Smarta kot nekakšno cenovno ugodno mestno vozilo z omejenim dometom in hitrostjo. Z Letrikinim motorjem in kontrolerjem smo predelali tudi en Smart Roadster, ki je ta hip najzmogljivejše vozilo z Iskrinim pogonom (2012). Predelali smo tudi eno novo vozilo Dacia Sandero, ki ima do 400 km dometa (500 km z dodatno baterijo) in ga uporabljamo kot glavno družinsko vozilo za vse prilike (prevozili smo že 80000 km). Leto 2011 je prineslo zelo zanimivo delo - elektrifikacijo obstoječega italijanskega vozila Grecav Sonique v eletrično z vgradnjo Letrikinega pogonskega sistema.
Zadnji projekt je bil izdelava dodatne baterije za Citroen C Zero in Peugeot Ion, ki poveča domet teh vozil za 50% ter sodelovanje z nekaterimi Šolskimi centri, ki so po naših načrtih predelali nekaj vozil na elektriko. Sedaj delamo na projektu Metron 7, to bo 7 sedežno vozilo z dometom 700 km pri 70 km/h. Do sedaj sta bila najodmevnejša projekta predelana Dacia Sandero z dometom 500 km s katero smo tudi zmagali na Rallyu Monte Carlo novih energij 2013 in športno vozilo Bolt (predelana Mazda RX-8, na cesti od sept.2009), ki zares prepriča s svojimi lastnostmi in s katerim smo zasedli druugo mesto na najdaljšem reliju električnih vozil WAVE 2013
Zanimivo je, da sem pri tem delu spoznal veliko pravih strokovnjakov in izumiteljev iz področja električnih pogonov - mislim, da jih imamo več na prebivalca, kot Nemčija in celo več kot Izrael! Žal pa naša država, ki je nedvomno na svetovnem vrhu verbalnosti in deklarativnosti, ni sposobna teh ljudi priznati, povezati, nagraditi in motivirati, da bi tudi mi postali gonilo svetovnega razvoja alternativnih vozil. Pa verjemite, res imamo inovativne in pametne glave, samo nihče ne ve zanje. Znani so pa razni borzni dobičkarji in gradilci trgovskih centrov in igralniških zabavišč, ki naj bi našo deželo popeljali v svetlo prihodnost. Pa temu res verjamemo?
Vključil sem se v nekaj slovenskih inovativnih projektov in ugotovil, da tam, kjer politiki še niso imeli zraven svojih umazanih prstov, še vedno uspešno delujejo naša podjetja, ki v marsičem sodijo v sam svetovni vrh. Optimizem tako ostaja in če se bodo stvari pri nas spremenile, bomo morda uspeli ne le ujeti korak s časom, ampak biti tista država v Evropski uniji, ki utira pot naprej.
Električni avtomobili - kaj to pomeni za porabo energije?
Če bi v Nemčiji (kjer se največ vozijo) vseh 42 mio avtomobilov zamenjali z električnimi, bi poraba el.energije v Nemčiji narasla za 16-17 %, od tega večina nočnega toka, saj se avtomobili v glavnem polnijo ponoči in vozijo podnevi. V Avstriji bi se poraba pri prehodu na električna vozila povečala za 8%, izračuna za Slovenijo pa ni nihče naredil, verjetno pa bi bila številka za las višja od avstrijske. Z nočno elektriko baje že tako ne vemo kaj bi in zato osvetljujemo križišča sredi ničesar, plakate in cerkve, vsi načini skladiščenja in uporabe podnevi (prečrpavanje vode v višjeležečo akumulacijsko jezero) pa so energetsko zelo neučinkoviti (nekaj % izkoristka). Zavedati se moramo dejstva, da JE Krško ali dravske velikanke ne moremo ponoči zaustaviti ali zmanjšati njeno obratovanje, zato je akumulacija te energije v električnih avtomobilih zelo dobrodošla. V Kanadi obstaja celo študija, po kateri bi lahko večje število teh avtomobilov, ki podnevi ne bi bili v uporabi, to energijo vračalo v sistem in tako blažilo dnevno-nočno razliko v porabi. Za tiste, ki imate radi številke: Bolt porabi za 100 km poti s hitrostjo cca 80- 90 km/h 15 kWh električne energije, kar je energetski ekvivalent litru in pol bencina ali 1,3 litra dizelskega goriva. Tudi, če bi vso električno energijo pridobivali iz fosilnih goriv, bi za 15 kWh potrebovali približno 3,3 litre mazuta ali ustrezno količino premoga, upoštevati pa je treba tudi, da so centralni filtri , ki jih imajo TE mnogo boljši od avtomobilskih, pa tudi to, da TE ne deluje "na hladno", kot deluje osebni avto s pogonom na fosilna goriva prvih 5 do 10 minut. Vedeti moramo tudi, da Slovenija iz fosilnih goriv dobiva dobrih 30% električne energije, dobrih 10% pa je še iz uvoza, kjer so fosilna goriva udeležena z neznanim odstotkom, kar pomeni, da pri porabi naše električne energije "pokurimo" za slaba 2 litra fosilnih goriv na 100 km (Bolt, majhen električni avto ustrezno manj). Upoštevati je treba tudi to, da se EV polnijo v glavnem ponoči, ko manjše TE na mazut zaustavijo. Če avto polnite preko fotovoltaične elektrarne seveda odpadejo tudi ti izpusti.
Nadgradnja tega bi bila "pametna omrežja", kjer bi bili
električni avtomobili del elektroenergetskega sistema. Z vzpostavitvijo
pametnega omrežja in hkratne uporabe cca 300000 električnih vozil bi lahko
Slovenija nekaj mazutnih elektrarn ugasnila, novih pa tudi ne bi potrebovali. Se
vprašate kako? Kot veste (ali pa tudi ne) je največji glavobol vzdrževalcev
energetskega sistema neenakomerna poraba. Konice porabe elektrike so podnevi, ko
je priključeno celotno gospodarstvo in tudi vsa gospodinjstva, ponoči (po
22.uri) pa ta poraba močno pade - zato je nočna tarifa nižja. Če bi vsa vozila
polnili ponoči, bi lahko parkirana na delovnem mestu ali doma podnevi služila
kot akumulator električne energije. Če bi operater tem vozilom vzel 2 kWh
energije podnevi, bi razpolagal s 600000 kWh energije za pokrivanje konic in
zato ne bi bilo potrebno poganjati mazutnih in plinskih TE s katerimi pokrivamo
te konice. Seveda bi morali biti lastniki vozil ustrezno finančno stimulirani,
da bi to počeli, kar v praksi pomeni, da bi morali ponoči plačevati energijo po
zzello znižani tarifi, podnevi pa bi za oddano energijo dobili tri ali štirikrat
višjo vsoto. Boste rekli, da je to znanstvena fantastika... pa ni, sistem v
manjšem obsegu že deluje na Danskem in v Kaliforniji, v čisto majčkenem pa nam
deluje tudi doma - ker nismo finančno stimulirani le za demostracijo, da je to
možno.
Za zrak v mestih bi bili električni avtomobili pravi blagoslov: bencinska in dizelska vozila prvih 5 minut, ko še niso ogreta (takih vozil je v mestu večina) izpuščajo v zrak poleg CO2, ki ni strupen tudi kup strupenih plinov, predvsem CO in neizgorele ogljikovodike. Tukaj tudi navadni hibridi niso dosti na boljšem, le pri Plug in hibridih je delno rešen ta problem (če vozijo na kratke razdalje zgolj na elektriko, česar pa ne počnejo vsi).
Pa še na nekaj ne gre pozabiti: pri fosilnih gorivih je cena proizvodnje (v povprečju) približno 15% prodajne cene. Če odštejemo davek, dohodnino, maržo distributerja in prodajalca, gre vse ostalo (kakih 35%) v roke šejkov in naftnih korporacij. Mislim, da ga ni v Sloveniji, ki bi želel tem še dodatno povečevati dobičke, pa to hočeš nočeš počne z dneva v dan s tem, ko kupuje fosilna goriva. Nasprotno pa je skoraj vsa električna energija proizvedena doma in iz domačih virov, denar zanjo pa ustvarja delovna mesta v Sloveniji ali pa v širši domovini Evropi (ja, zanemaril sem indonezijski premog in še kaj, ampak ta še kaj nima velikega deleža v skupni bilanci)
V zadnjem času so električna vozila zelo v trendu, zato se je s tem začelo ukvarjati veliko posameznikov in podjetij, marsikdo "lovi" kakšna nepovratna sredstva, žal pa manjka izkušenj in delujočih vozil. Sam sodelujem s podjetji Elaphe, Letrika in ADEL, pri razvoju hibridne ladje Seaway Greenline ter v projektu slovenskega mestnega električnega avtomobila Chebela (Oprema Ravne). Pri drugih slovenskih projektih NE SODELUJEM, zato prosim, da me podjetja in posamezniki ne navajajo kot referenco za svoje projekte in ne objavljajo delov teksta ali slik iz teh strani brez moje privolitve.
If you want to see what is it all about -
The movie
WHO KILLED THE ELECTRIC CAR
Vehicules electiques - French site
Everything about photovoltaics
World energy consumption in statistics
