Kaj lahko naredimo, da bi porabili manj energije
Strani Denis Lenrdiča o fotovoltaiki v
Slovenskem in Angleškem jeziku
Velik del elektrike, ki jo porabimo, proizvedemo sami iz sonca s pomočjo fotovoltaičnih celic nazivne skupne moči 980 Watt. Ta energija je shranjena v solarnih akumulatorjih 12V skupne kapacitete 1300 Ah. naša hiša ima tri med seboj neodvisne napeljave: omrežno 240V, solarno 12V in solarno 240V. Kadar ni sonca nam pomaga vetrnica moči 100 W, ki je montirana na slemenu hiše. Prvo PV elektrarno smo na strehi postavili leta 1993, imela je moč 150W, energija pa je bila shranjena v treh 100 Ah 12V akumulatorjih. Do leta 1999 smo moč povečali na 300W, akumulatorje pa na 500 Ah, jeseni 1999 pa smo izgradili tako PV elektrarno, kot je še danes. Edina sprememba je, da smo leta 2004 kupili nov sinusni razsmernik, ki pretvarja 12V istosmerno napetost v 240V izmenično napetost. Prej smo imeli trapezoidni razsmernik, ki pa ima precej večje izgube in ni primeren za pogon elektromotorjev. Cene razsmernikov so sedaj tako padle, da lahko kupite dober 2 kW sinusni razsmernik že za manj kot 500 EUR.
Marec 2009 - 3 kW elektrarna je dokončana
Elektrarno s sledilniki sonca za napajanje naših
električnih vozil smo v sodelovanju z Actinio
Solar in podjetjem SAT
Control postavili na strehi gospodarskega poslopja (Začetna dela - september 2008)
December 2008 - postavili smo jeklene drogove, na katere bomo
montirali sončne sledilnike za našo novo fotovoltaično elektrarno. Na vsakem
sledilniku bo ena celica 225 W, skupna moč bo 3 kW. Letno bo ta elektrarna
proizvedla približno 4000 kWh el.energije, kar zadošča za 20000 km prevoženih z
Boltom ali 30000 km z R5 elektro.
Večina fotovoltaičnih celic je na jeklenem fiksnem okvirju
na južni strani strehe
Še en pogled na PV elektrarno. Na strehi gospodarskega
poslopja (v ozadju) postavljamo skupaj z
Actinio Solar 3 kW PV elektrarno, ki bo napajala naš novi električni
avto E-espace ter R5 elektro, ki je še v delu
Kontrolna plošča z regulatorji in razsmernikom. Upravljanje in
nastavitve so od junija 2007 možne preko prenosnega računalnika
Preizkušamo tudi solarni sledilec za dve celici na nekdanjem
dimniku (maj 2007)
Tri celice in šest kolektorjev za toplo vodo in centralno
ogrevanje je na južni strehi prizidka nad kotlovnico
Topla voda je shranjena v treh rezervoarjih od katerih ima vsak 200 litrov. Topla voda se ogreva v stopnjah od katere je zadnja toplotna črpalka 590 W, ki vodo po potrebi dogreje na 50 stopinj. Vsi trije rezervoarji pa so povezani tudi s solarnimi kolektorji, ki kadar je dovolj sonca segrejejo vseh 600 litrov vode na 60-70 stopinj.
Jeseni 2006 smo prešli na ogrevanje preko toplotne črpalke zrak-voda in Trombejevega zidu. Decembra 2007 smo vgradili še 2000 litrski zalogovnik za vodo za centralno ogrevanje, ki ga polni TČ, solarni kolektorji, po potrebi pa tudi peč na drva. TČ ima priključno moč 3 KW in izhodno toplotno moč 10 kW. Zadnja zima ni bila posebaj mrzla, pa je to zadoščalo. Če je verjeti klimatologom (zaenkrat ni razloga, da jim ne bi), mrzlih zim itak ne bo več. Bodo še viharji in mrzli dnevi, ampak hiša ima veliko akumulacijo in se v dnevu ali dveh mraza ne ohladi.
TČ deluje, bazen s toplim zrakom (poln črne opeke) akumulira toploto in kadar
sije sonce, deluje TČ zrak-voda (s polnim izkoristkom) tudi pri
temperaturi pod lediščem. Za drugo leto predvidevamo zajem zraka skozi podzemni
hodnik.
Vetrnica (viharna), ki napaja sistem, kadar močno piha. Na
naši lokaciji je bolj za okras...
V domačem fitnesu imamo tudi sobno kolo z alternatorjem, s
katerim lahko pretvarjamo energijo mišic v električno energijo 12V in napajamo
solarni 12V sistem..
Trenutno že uporabljamo deževnico za zalivanje in pranje ter
za splakovanje stranišč. Sistem je narejen nekoliko komplicirano s črpalko, ki
črpa vodo na vrh hiše, od koder preko prostega pada splakuje vsa stranišča v hiši,
da ne "splakujemo več dreka s pitno vodo" Izgleda komplicirano, je pa v
bistvu zelo enostavno in ceneno. Sistem zajema vodo iz žleba in jo lovi v 2000
litrskem zalogovniku (ni na sliki). Od tam jo črpalka po potrebi pretoči v sod
(na sliki), iz katerega po sistemu prostega pada napaja straniščne splakovalnike.
Ko nivo vode v sodu pade, ga črpalka napolni. (Dokončano - 12.september
2008)
Žal je naša hiša še daleč od energetsko neodvisne hiše, v kakršnih bodo nekoč živeli naši vnuki, ker jim bomo mi porabili vse zaloge fosilnih goriv ...